6. maja 2025 smo v Infobipovem kampusu v Zagrebu uspešno izvedli drugo mednarodno konferenco „Izzivi implementacije umetne inteligence v podjetja – leto dni kasneje“, na kateri so sodelovali tudi naši člani. Glavna tema dogodka je bila umetna inteligenca, ki ni več zgolj tehnologija prihodnosti, temveč ključen dejavnik konkurenčnosti in gonilo sprememb v poslovanju.

Konferenco so organizirali SLO CRO Gospodarska zbornica, Infobip in Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zagrebu, pod pokroviteljstvom agencije SPIRIT Slovenija in ob podpori AI4SI ter CroAI. Dogodek je zbral več kot sto udeležencev – menedžerjev, tehnoloških strokovnjakov, predstavnikov startupov in javnih ustanov – z namenom izmenjave znanja, izkušenj in praktičnih rešitev za uporabo umetne inteligence v poslovnih procesih.

V središču razprav so bile teme kot so pravni okvir za uporabo umetne inteligence, etične dileme, izzivi interoperabilnosti ter možnosti uvajanja umetne inteligence v mala in srednje velika podjetja. Udeleženci so se strinjali, da je ključnega pomena razvoj odgovornih, trajnostnih in učinkovitih modelov uporabe AI ob spoštovanju evropske regulative.

Posebno noto dogodku je dal obisk ministra za pravosodje, javno upravo in digitalno preobrazbo Damirja Habijana, ki je poudaril pomen varovanja zasebnosti in varnosti državljanov ter odgovorne implementacije evropskih predpisov. Izpostavil je tudi priložnosti, ki jih umetna inteligenca prinaša podjetjem, a tudi potrebo po strateškem in premišljenem pristopu.

Dr. Saša Muminović, predsednik SLO CRO Gospodarske zbornice, je izrazil zadovoljstvo ob uspešni ponovitvi dogodka: „Ponosni smo, da konferenca postaja pomembno stičišče za izmenjavo znanja in izkušenj o vplivu umetne inteligence na gospodarstvo. Današnji trendi jasno kažejo, da AI ni več stvar prihodnosti, temveč že danes spreminja načine poslovanja in sodelovanja v regiji.“

V sklopu programa so potekale številne panelne razprave in strokovna predavanja. Marijana Šarolić Robić je odprla temo nove evropske regulative AI Act, strokovnjaki Gregor Strojin (Deloitte), Davor Aničić (CroAI/Velebit AI) in Mitja Trampuž (AI4SI/Creaplus) pa so na panelu „AI Act brez filtra“ razpravljali o praktičnih izzivih usklajevanja s predpisi.

Mitja Trampuž, predsednik iniciative AI4SI, je izpostavil, da se vedno več podjetij pomika iz pilotnih projektov v resnejšo uporabo AI. „Največji izzivi ostajajo pomanjkanje strokovnjakov in jasnih strategij za varno in odgovorno uporabo umetne inteligence. Podjetja, ki bodo uspešno integrirala AI v svoje storitve in procese, bodo pridobila ključno konkurenčno prednost. Ključno vlogo pa bo igralo tudi zaupanje – skozi etično uporabo, transparentnost in skladnost z evropsko zakonodajo,“ je dejal Trampuž.

V okviru konference je Damir Prusac iz Infobipa predstavil evropski projekt IPCEI-CIS ter novo AI platformo za personalizirano večkanalno komunikacijo med organizacijami in uporabniki. „Naložbe v cloud tehnologijo in AI so ključne za razvoj Evrope, ki trenutno obsega manj kot 13 % svetovnega trga cloud storitev. S tem projektom želimo spremeniti pripoved – Evropa mora postati središče digitalnih storitev. Z več kot 120 sodelujočimi podjetji in organizacijami želimo razviti tehnologijo, ki bo omogočila varen in energetsko učinkovit dostop do cloud storitev z vseh lokacij,“ je poudaril Prusac.

Zaključni panel „Od ideje do implementacije: kako podjetja uvajajo umetno inteligenco“ je združil predstavnike podjetij, ki že uporabljajo AI v svojem poslovanju – Ivano Vrviščar (Pošta Slovenije), Primoža Kučiča (Telekom Slovenije), Ksenijo Latković Kozarac (Podravka) in Gregorja Šorna (Belinka Perkemija). Govorili so o svojih izkušnjah, poudarili pomen organizacijskih sprememb, prilagoditve timov in izobraževanja zaposlenih.

Ivana Vrviščar je predstavila, kako Pošta Slovenije z umetno inteligenco modernizira poslovanje, med drugim z nadgradnjo kontaktnega centra in uvedbo glasovne asistentke Pie – prve asistentke, ki razume 12 slovenskih narečij, dosegljiva je 24/7, prevzame več kot 51 % klicev, od tega jih več kot 60 % tudi samostojno reši.

V Telekomu Slovenije so AI vključili v varnostni sistem, saj kot je dejal Kučič, „če te napade stroj, moraš odgovoriti s strojem“. Belinka Perkemija umetno inteligenco uporablja za prediktivno zaznavanje anomalij in s tem optimizira proizvodnih procesov.

Podravka je predstavila Coolie – kulinarično AI asistentko, ki uporabnikom portala Coolinarika ponuja personalizirane predloge ter jih na intuitiven način vodi skozi pripravo jedi, je pojasnila Ksenija Latković Kozarac.

Zaključna misel konference je bila jasna: v času umetne inteligence tehnična pripravljenost ni več dovolj – ključno je graditi kulturo sodelovanja, zaupanja in nenehnega učenja.

 

Foto: Samir Cerić Kovačević