V začetku decembra je Evropska komisija odobrila načrt podpore vinski industriji, ki se sooča z neugodnimi gospodarskimi razmerami in vse večjimi strukturnimi izzivi. Čeprav je načrt pomemben, za zdaj zajema le del problemov, pri čemer zanemarja upad porabe v Evropi in težave pri izvozu.
Ključni podatki:
- 35 %: upad porabe vina v Evropi od leta 2000
- 60 %: delež Francije, Španije in Italije v svetovni proizvodnji vina
- 214 milijonov hektolitrov: zgodovinsko nizka raven globalne porabe, pričakovana leta 2025
Evropski načrt podpore: le delna rešitev
Načrt temelji predvsem na subvencijah za trajno izkrčevanje vinogradov. V Franciji bo mobiliziranih 130 milijonov evrov za financiranje izkrčevanja po stopnji 4.000 € na hektar. Ukrep, ki se izvaja tudi v Italiji in Španiji, je namenjen omejevanju ponudbe zaradi padca povpraševanja. Vendar pa rešuje le del strukturnega neravnovesja v sektorju.
Vse večji razkorak med ponudbo in povpraševanjem
Globalna proizvodnja in poraba vina sta se v zadnjih desetih letih zmanjšali za skoraj 10 %, vendar je upad bistveno izrazitejši v Evropi, kjer se je poraba od leta 2000 zmanjšala za 25 %. Francija je izgubila status vodilnega svetovnega proizvajalca v korist Italije, povpraševanje pa še naprej upada. Do leta 2025 naj bi globalna poraba dosegla zgodovinsko nizkih 214 milijonov hektolitrov.
Naraščajoči izzivi pri izvozu
Evropska vina se na mednarodnih trgih soočajo z nasprotnimi vetrovi. Na Kitajskem je poraba vina od pandemije upadla za več kot 60 %, medtem ko v ZDA nove carinske ovire otežujejo dostop evropskim izvoznikom. Te težave dodatno slabijo industrijo, ki je že pod pritiskom.
Osredotočenost na izkrčevanje prikriva strukturne probleme
Francoski načrt izkrčevanja, ki predvideva umik 1,5 milijona hektolitrov s trga (le 10 % ocenjenega presežka ponudbe v letu 2025), ne more zadostovati za odpravo trenutnega neravnovesja med ponudbo in povpraševanjem. Poleg tega se osredotoča izključno na proizvodnjo ter zanemarja izziv padca povpraševanja in sprememb potrošniških navad.
Osredotočenost na izkrčevanje prav tako zanemarja potrebo po pozicioniranju v višjem cenovnem segmentu in velike razlike med proizvajalci. Vina nižjega cenovnega razreda, zlasti v jugovzhodni Franciji, se soočajo z vse večjo konkurenco zunaj Evrope in upadom povpraševanja, zaradi česar je ta ukrep nezadosten za dolgoročno vzdržnost sektorja.
Simon Lacoume, sektorski ekonomist, poudarja: »Evropska vinska industrija prehaja skozi nevideno krizo, zaznamovano s trajnim neravnovesjem med ponudbo in povpraševanjem, težavami pri izvozu ter konkurenco v segmentu cenejših vin. Trenutni ukrepi, čeprav nujni, ne zadostujejo za trajnostno preobrazbo sektorja.«
