Zagreb, 19. oktober 2026: Uresničilo se je tisto, česar smo se bali že na začetku poletja. Namesto umirjanja se je geopolitični položaj znova zaostril, kar je dodatno povečalo pritisk na cene surovin, finančne pogoje in gospodarsko aktivnost.
V najnovejšem pregledu tveganj za oktober 2026 je Coface znižal ocene tveganja za tri države, jih zvišal za štiri ter izvedel skupno 20 sprememb sektorskih ocen tveganja (12 znižanj in 8 zvišanj).
Ključni kazalniki
- 0,5 odstotne točke: ocenjeni vpliv konflikta na Bližnjem vzhodu na svetovno gospodarsko rast v letih 2026 in 2027
- 100 USD za sodček: cena nafte je septembra presegla to raven
- 2,6 %: Cofaceova napoved svetovne gospodarske rasti za leto 2027 (2,5 % v letu 2026)
Svetovno gospodarstvo pod pritiskom inflacije
Geopolitične razmere so se poleti močno zaostrile. Ponovna sovražna dejanja med Iranom in ZDA ter dodatno stopnjevanje konflikta med Ukrajino in Rusijo so močno obremenili dobavne verige in spodbudili rast cen surovin. Čeprav so se izvozni tokovi skozi Hormuško ožino povečali, trgovske poti pa so se prilagodile novim razmeram, so se cene nafte zvišale za več kot 50 %, cene zemeljskega plina pa za skoraj 100 %. Cene kovin so ostale na visokih ravneh, kmetijske surovine pa so se občutno podražile po napadih na pristaniške terminale v Črnem morju in zaradi poletnih vročinskih valov po Evropi. Cena pšenice se je medletno zvišala za 40 %.
Takšen razvoj dogodkov je znova obudil zaskrbljenost zaradi novega inflacijskega vala, zaradi česar so centralne banke dodatno zaostrile denarno politiko. Ameriška centralna banka Fed je zvišala ključne obrestne mere za 25 bazičnih točk, s čimer je sledila potezi Evropske centralne banke, globalni finančni pogoji pa so se še zaostrili. Od najnižje ravni sredi januarja se je ameriški dolar v efektivnem tečaju okrepil za več kot 6 %, dolgoročne obrestne mere pa so se od konca februarja v večini velikih gospodarstev zvišale za več kot 100 bazičnih točk.
Kljub temu svetovno gospodarstvo za zdaj kaže odpornost, predvsem zaradi naložb, povezanih z umetno inteligenco, in pozitivnih učinkov rasti vrednosti sredstev. Vendar se tveganja še naprej kopičijo. Coface zato ohranja napoved svetovne gospodarske rasti na ravni 2,5 % v letu 2026, po 2,8 % v letu 2025, v letu 2027 pa pričakuje stabilizacijo pri 2,6 %.
Tveganja držav in sektorjev: Bližnji vzhod pod pritiskom, prehrambni sektor v slabšem položaju
Na Bližnjem vzhodu se v letu 2026 pričakuje upad gospodarske aktivnosti v državah Sveta za sodelovanje v Zalivu. Saudova Arabija (A3 → A4) je izpostavljena grožnjam, usmerjenim v energetsko infrastrukturo in izvozne poti, medtem ko sta Združeni arabski emirati (A2 → A3) in Katar (A3 → A4) še posebej ranljiva zaradi svoje odvisnosti od Hormuške ožine.
Hkrati je bila ocena tveganja v kmetijskem in živilskopredelovalnem sektorju znižana v šestih državah. V Franciji, Avstriji in Poljski so glavni razlog ekstremne vremenske razmere poleti 2026. V Saudovi Arabiji in Združenih arabskih emiratih ranljivost izhaja iz velike odvisnosti od uvoza hrane, medtem ko se Argentina še naprej sooča z zelo zahtevnimi finančnimi razmerami, ki jih zaznamujejo stečaji kmetijskih podjetij, visoki stroški in zmanjšane profitne marže.
Svetovno gospodarstvo z različnimi hitrostmi rasti
- V ZDA gospodarstvo ostaja odporno zaradi močne zasebne potrošnje, naložb, povezanih z umetno inteligenco, in trga dela, ki je blizu polni zaposlenosti, s stopnjo brezposelnosti 4 %.
- Evropa dosega nekoliko boljše rezultate od pričakovanih. Odpornost nemškega in španskega gospodarstva blaži zaskrbljenost glede vzdržnosti javnih financ Francije.
- Gospodarske razmere v Aziji ostajajo neenotne. Vietnam (+8,4 %) in Indija (+7,5 %) še naprej izkoriščata prednosti infrastrukturnih naložb in razvoja tehnologij, povezanih z umetno inteligenco. Medtem domače povpraševanje na Kitajskem slabi, višje cene energije pa obremenjujejo gospodarstvi Tajske in Filipinov.
- V Afriki in Latinski Ameriki največji izziv ostaja vztrajno visoka inflacija, ki jo spodbujajo rast cen hrane in energije ter dodatno krepijo učinki podnebnega pojava El Niño.
»Dolgotrajen konflikt na Bližnjem vzhodu znova povečuje tveganje za nov svetovni inflacijski šok. Rast cen energije, surovin in prevoza sili centralne banke, da ohranjajo restriktivno denarno politiko, zaradi česar postajajo razmere vse zahtevnejše za najbolj ranljive države in podjetja.«
Jean-Christophe Caffet, glavni ekonomist Coface
Raziskavo prenesite tukaj.
