Rast cen goriv v zadnjih tednih je postal eno ključnih gospodarskih vprašanj v regiji, vendar pristopi Hrvaške in Slovenije pri soočanju s tem problemom kažejo pomembne razlike – tako v načinu regulacije kot v konkretnih ukrepih za blaženje vpliva na prebivalce.
Na slovenskem trgu je poudarek na neposredni in pogosti regulaciji cen. Vlada cene goriv posodablja na tedenski ravni, s čimer skuša hitreje reagirati na izrazito volatilne sredozemske borze. Kljub nedavnim večletnim vrhovom zadnji trendi kažejo na rahlo umirjanje razmer. Cena bencina trenutno znaša 1,62 evra na liter, cena dizla pa 1,82 evra, medtem ko se na avtocestah, kjer ni regulacije, cene dvigajo nad 1,74 evra za bencin in skoraj 1,89 evra za dizel.
Na drugi strani se hrvaški model bolj opira na fiskalne instrumente, ob ohranjanju fleksibilnosti za izredne razmere. Vlada razmišlja o uvedbi tako imenovanega »plavajočega« DDV-ja, ki bi omogočil začasno znižanje davčne stopnje na gorivo z obstoječih 25 odstotkov na najmanj 15 odstotkov. Vendar bi se ta ukrep aktiviral šele v primeru nadaljnje eskalacije globalnih kriz. Poleg tega država že aktivno posega z omejevanjem cen in znižanjem trošarin, da bi ublažila vpliv na življenjski standard prebivalcev.
Trenutne cene dodatno ponazarjajo razlike med državama. Na Hrvaškem, ob državnih ukrepih, najvišja cena eurosuperja 95 znaša 1,66 evra na liter, medtem ko je dizel okoli 1,85 evra, čeprav bi bile brez intervencij cene bistveno višje. Treba poudariti, da so tudi na Hrvaškem cene na avtocestah višje in se tam ne regulirajo na enak način.
Razlika med državama se kaže tudi v sami filozofiji upravljanja krize. Medtem ko Slovenija neposredno posega v cene in tako zagotavlja takojšnje olajšanje potrošnikom, Hrvaška pripravlja mehanizme, ki delujejo posredno prek davčnega sistema, vendar ob znatnih fiskalnih tveganjih. Ocene kažejo, da bi večje znižanje DDV-ja lahko državni proračun stalo več sto milijonov evrov letno.
Na koncu, čeprav obe državi skušata ublažiti učinke rasti cen goriv, se Slovenija trenutno osredotoča na kratkoročne korekcije cen, medtem ko Hrvaška razvija scenarije za resnejše davčne intervencije. V razmerah nestabilnega globalnega trga ostaja odprto vprašanje, kateri pristop bo dolgoročno učinkovitejši – hitra regulacija ali fiskalna prilagoditev.
Viri:
Poslovni dnevnik
Finance
HAK