Hrvaška je v prvih šestih mesecih letošnjega leta po podatkih sistema eVisitor ustvarila več kot 7,6 milijona prihodov in 29,5 milijona nočitev, kar je na ravni lanskega rezultata. Slovenci so v prvem polletju ustvarili 2,9 milijona nočitev. S tem se Slovenija uvršča na tretje mesto med vsemi trgi oziroma na drugo mesto med tujimi trgi, takoj za Nemčijo.
Ministrstvo za turizem in šport ter Hrvaška turistična skupnost (HTZ) sta 8. julija na novinarski konferenci v Zagrebu predstavila rezultate turističnega prometa za prvih šest mesecev leta 2026. Po podatkih sistema eVisitor, ki zajema turistični promet v komercialnih in nekomercialnih nastanitvah ter navtičnem čarterju, je bilo na Jadranu ustvarjenih 27,1 milijona nočitev, kar je na ravni lanskega leta. Na celinskem delu Hrvaške skupaj z Zagrebom je bilo ustvarjenih 2,4 milijona nočitev, kar pomeni enoodstotno rast.
Hrvaški minister za turizem in šport Tonči Glavina je poudaril da, je Hrvaška kljub geopolitičnim razmeram in motnjam na trgih v prvi polovici leta dosegla turistične rezultate na ravni lanskega leta. Izpostavil je tudi, da je bila Hrvaška po podatkih Eurostata v prvem četrtletju leta 2026 četrta v Evropi po rasti števila nočitev, ter izrazil pričakovanje, da bo z premišljeno cenovno politiko uspešno izpeljala tudi glavni del turistične sezone.
Največ nočitev je bilo v prvem polletju ustvarjenih v Istri, in sicer 8,7 milijona, sledita Splitsko-dalmatinska županija s 5,3 milijona nočitev in Kvarner s 4,7 milijona nočitev. Med destinacijami so največ nočitev ustvarili Dubrovnik, Rovinj, Poreč, Zagreb in Split.
Po posameznih trgih so v prvih šestih mesecih največ nočitev ustvarili gostje iz Nemčije, in sicer 5,6 milijona. Sledijo domači, hrvaški gostje s 4,2 milijona nočitev, na tretjem mestu pa so slovenski gostje z 2,9 milijona nočitev. Med pomembnejšimi trgi so še Avstrija z 2,5 milijona nočitev, Poljska z 1,6 milijona, Združeno kraljestvo z 1,4 milijona, Češka z 1,1 milijona in ZDA z milijonom nočitev.
Rezultati potrjujejo, da Hrvaška ostaja ena najpomembnejših in najbolj priljubljenih destinacij za slovenske goste, pri čemer se zanimanje ne osredotoča le na vrhunec poletne sezone, temveč tudi na pomladanske mesece, podaljšane konce tedna in posezono.
Podatki po vrstah nastanitev kažejo, da imajo hoteli, ki predstavljajo 14 odstotkov komercialnih nastanitvenih zmogljivosti, 47-odstotni delež pri komercialnih prihodih. Kampi, ki predstavljajo 20 odstotkov komercialnih zmogljivosti, so ustvarili 15 odstotkov komercialnih prihodov, objekti v gospodinjstvih, ki predstavljajo 52 odstotkov komercialnih zmogljivosti, pa 27 odstotkov komercialnih prihodov.
Hrvaška tako v glavni del turističnega leta vstopa s stabilnimi rezultati, močno mednarodno prepoznavnostjo in jasnim ciljem: ohraniti zanimanje gostov tudi zunaj najbolj obremenjenih poletnih mesecev.
Vir: Hrvaška turistična skupnost