Število stečajev se ne zmanjšuje – kaj je v ozadju rasti kljub okrevanju?

Regija srednje in vzhodne Evrope (CEE) je v letu 2024 zabeležila povprečno rast BDP v višini 2,6 %, kar je občutno izboljšanje v primerjavi z 0,8 % v letu 2023. Okrevanje so spodbudili padec inflacije, rast realnih plač in močna zasebna potrošnja, zlasti na Poljskem, Madžarskem in v Romuniji. Inflacija je v letu 2024 upadla na 4,6 %, potem ko je leto prej znašala 11,2 %, predvsem zaradi nižjih cen energije in izboljšanih razmer v dobavnih verigah.

Madžarska je zabeležila največji padec števila stečajev (–25,5 %), in sicer zaradi normalizacije pravnih postopkov po začasnem skoku v letu 2022. Zmanjšanje števila stečajev sta zabeležili tudi Srbija (–12,1 %) in Bolgarija (–5,7 %), kar kaže na stabilnejše makroekonomske razmere. Na drugi strani pa se je število stečajev močno povečalo v Sloveniji (+32,4 %), Latviji (+24,6 %), Estoniji (+10,2 %) in na Hrvaškem (+7,3 %), kar je posledica šibkega domačega povpraševanja, naraščajočih stroškov in strukturnih izzivov, predvsem v gradbeništvu in trgovini. Tudi Romunija je zabeležila pomembno rast stečajev (+9,4 %), zlasti med srednjimi in velikimi podjetji, kot posledica visoke inflacije in fiskalnih neravnotežij. Poljska poroča o 19-odstotni rasti, predvsem zaradi trajne uporabe postopkov prestrukturiranja iz časa pandemije, ki se zdaj pogosto uporabljajo za reševanje likvidnostnih težav. Medtem sta Češka (+1,9 %) in Slovaška (–3,5 %) pokazali relativno stabilne trende, Litva pa je v primerjavi s prejšnjim letom ostala skoraj nespremenjena (–1 %), pri čemer so stečaji zgoščeni v gradbeništvu in maloprodaji.

Nekatere ključne industrije so se izkazale za posebej ranljive. Transportni sektor se sooča z upadom obsega tovora in trajnim pritiskom stroškov. V proizvodnji beležijo upad naročil in pomanjkanje delovne sile, medtem ko gradbeništvo trpi zaradi višjih obrestnih mer in zmanjšanih naložb, zlasti v stanovanjske projekte. Ti sektorji beležijo nadpovprečno rast števila stečajev.