V Zagrebu je potekala konferenca »Zaposlovanje oseb z invalidnostjo: spodbude, praksa in rešitve«

SLO CRO Gospodarska zbornica je v sodelovanju z Veleposlaništvom Republike Slovenije v Zagrebu ter v partnerstvu s Hrvaškim združenjem delodajalcev in Združenjem najranljivejših v usposabljanju (UNUO) organizirala konferenco z naslovom »Zaposlovanje oseb z invalidnostjo: spodbude, praksa in rešitve«.

Konferenca je potekala v četrtek, 9. aprila 2026, v hotelu Sheraton v Zagrebu, z namenom predstavitve konkretnih možnosti zaposlovanja oseb z invalidnostjo, izpostavitve primerov dobrih praks iz gospodarstva ter informiranja delodajalcev o razpoložljivih spodbudah in institucionalni podpori.

Na začetku konference je udeležence nagovorila Liljana Figar Ferme, ekonomska svetovalka na Veleposlaništvu Republike Slovenije v Zagrebu, ki je spregovorila v imenu veleposlanika Gašperja Dovžana – pobudnika tega dogodka, ki se konference žal ni mogel osebno udeležiti.

Ekonomska svetovalka je poudarila, da je Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zagrebu vključeno v več podobnih projektov, ki podpirajo osebe z invalidnostjo, ter izpostavila tri primere. Veleposlaništvo že več let organizira sprejem gospodarstvenikov v rezidenci veleposlanika, pri čemer pri pripravi gastronomskega dela sodelujejo osebe z invalidnostjo iz projekta Cupi’s Spoon, v okviru katerega veleposlaništvo sodeluje z združenjem UNUO. Pobuda veleposlaništva je tudi taktilna izdaja knjige »Muca Copatarica« za slepe in slabovidne osebe. Omenila je tudi projekt »Slovenski zajtrk«, ki je bil že izveden na več lokacijah, med drugim v varni hiši ter v Srednji šoli – Centru za vzgojo in izobraževanje v Zagrebu.

Poudarjen je bil pomen dolgoročnega in širšega razmišljanja o tej temi, pri čemer je bil izpostavljen cilj konference: spodbuditi razvoj zaposlovanja in vključevanja oseb z invalidnostjo v delovna okolja ter odpreti prostor za izmenjavo izkušenj, idej in konkretnih rešitev.

Vedran Habel, predsednik Združenja najranljivejših v usposabljanju (UNUO), je poudaril potrebo po večji vidnosti oseb z invalidnostjo v resničnih delovnih situacijah, kar je tudi cilj pobude Cupi’s Spoon, ki se izvaja na mednarodni ravni. Izpostavil je, da združenje izvaja tudi interaktivne izobraževalne delavnice, preko katerih – med drugim s pomočjo gastronomije – približujejo izkušnjo dela oseb z invalidnostjo. Posebej je poudaril, da bodo nekateri varovanci združenja letos sodelovali tudi v ekipi Hrvaške nogometne zveze, kjer bodo pomagali pri pripravi obrokov za reprezentanco na svetovnem prvenstvu v ZDA.

Pravobranilec za osebe z invalidnostjo Republike Hrvaške Darijo Jurišić je dejal, da zavračanje oseb z invalidnostjo zgolj zato, ker ne prepoznamo njihovih delovnih potencialov, ni le krivica do teh posameznikov, temveč tudi izguba za trg dela in celotno družbo.

Po uvodnih nagovorih je predsednik SLO CRO Gospodarske zbornice dr. sc. Saša Muminović, hkrati član uprave družbe AquafilSLO in predsednik AquafilCRO, predstavil modele in prakse zaposlovanja oseb z invalidnostjo, ki jih izvajajo v podjetju. AquafilSLO zaposluje  večje število oseb z invalidnostjo, pri čemer je poudaril, da je zaposlovanje oseb z invalidnostjo lažje, kot se morda zdi. Izpostavil je, da vključevanje oseb z invalidnostjo ne predstavlja ovire za poslovanje, temveč priložnost za razvoj vključujočega in trajnostnega delovnega okolja.

Osrednji del programa je bila panelna razprava, posvečena praktičnim vidikom zaposlovanja oseb z invalidnostjo.

Zrinka Špoljarić iz Uprave za trg dela in zaposlovanje je poudarila, da imajo delodajalci na voljo širok spekter spodbud za zaposlovanje oseb z invalidnostjo, vključno s subvencijami plač, stroškov prevoza in zdravstvenega zavarovanja ter sredstvi za prilagoditev delovnega mesta. Kljub temu so sodelujoči opozorili, da je med delodajalci in osebami z invalidnostjo še vedno premalo informacij.

Poudarjeno je bilo tudi, da je zaposlovanje oseb z invalidnostjo ena od prioritet Vlade Republike Hrvaške, ki si je zadala cilj do leta 2028 zaposliti 6.000 oseb z invalidnostjo, za kar je preko ukrepov Hrvaškega zavoda za zaposlovanje zagotovljenih 125 milijonov evrov.

Natalija Vičević iz Zavoda za izvedenstvo, poklicno rehabilitacijo in zaposlovanje oseb z invalidnostjo je pojasnila proces od ocene delovne sposobnosti do zaposlitve, pri čemer imajo pomembno vlogo centri za poklicno rehabilitacijo v Zagrebu, Reki, Osijeku in Splitu. Izpostavila je, da se največ oseb z invalidnostjo zaposluje na pomožnih delih, deloma zaradi narave okvar, deloma pa zaradi ravni izobrazbe.

Predstavljen je bil tudi eden najuspešnejših modelov zaposlovanja – programi delovnega usposabljanja na konkretnem delovnem mestu. Po zaključku usposabljanja se veliko delodajalcev odloči za zaposlitev praktikantov, ob tem pa  pridobijo tudi dodatne subvencije.

Ivan Mišetić, glavni tajnik Atlantic Grupe in predsednik Sveta članov Hrvaškega združenja delodajalcev, je predstavil pogled delodajalcev ter poudaril, da obstajajo določene ovire, kot so izmensko delo ali fizično zahtevna delovna mesta. Zato je zaposlovanje oseb z invalidnostjo pogosto lažje v sektorjih, kot so IT, marketing ali kadrovske službe. V Atlantic Grupi, ki zaposluje več kot 6.000 ljudi, je večina delovnih mest vezanih na industrijsko proizvodnjo, kar predstavlja dodaten izziv, zato je poudarek na zaposlovanju v omenjenih področjih. Kot primer dobre prakse pa je navedel zaposlovanje študentov z invalidnostjo, saj se na ta način delovno okolje z njimi seznani že pred njihovim vstopom na trg dela, kar zmanjšuje predsodke in stigmo.

Vedran Habel je predstavil delo združenja in pobudo Cupi’s Spoon ter poudaril pomen priprave oseb z invalidnostjo na trg dela, pa tudi priprave delovnega okolja, v katerega prihajajo. Delodajalci so običajno seznanjeni s potrebami, pomembno pa je izobraziti tudi ostale zaposlene in normalizirati delo v vključujočem okolju je dejal Habel.

Darijo Jurišić je poudaril, da so osebe z invalidnostjo pogosto zelo motivirani delavci. Izpostavil je, da ni vsak primeren za vsako delovno mesto in da je ključno prepoznati ter izkoristiti preostale delovne sposobnosti. Kot primer je navedel delo od doma, ki je bilo še nedavno redkost, danes pa je običajna praksa, ki dodatno odpira možnosti zaposlovanja oseb z invalidnostjo.

Ob koncu razprave je Ivan Mišetić dodatno poudaril pomen izobraževalnega sistema, ki bi moral že od začetka opozarjati na pomen vključevanja oseb z invalidnostjo, zlasti pri razumevanju njihovih potreb in primernem odnosu do njih.

Panelu se je na koncu pridružil tudi Luka Livaja, ki je svoje usposabljanje opravil ob podpori UNUO, danes pa je zaposlen kot pomočnik v strežbi, v podjetju Infobip. Osebam z invalidnostjo je sporočil, da naj jih ne bo strah narediti prvega koraka delodajalcem pa, da je osebam z invalidnostjo najpomembneje dati priložnost.

Po konferenci je sledila pogostitev, pri pripravi katere so sodeloval tudi  kuharski pomočniki, osebe z invalidnostjo, s čimer je bil dodatno poudarjen pomen njihove aktivne vključenosti v družbeno in gospodarsko življenje.

Konferenco je moderirala Ivana Šundov.

Foto: Matej Grgić