{"id":4711,"date":"2025-07-01T09:36:39","date_gmt":"2025-07-01T09:36:39","guid":{"rendered":"https:\/\/slo-cro.com\/?p=4711"},"modified":"2025-07-01T10:02:49","modified_gmt":"2025-07-01T10:02:49","slug":"gospodarstva-slovenije-in-hrvaske-z-vidika-dveh-izstopajocih-podjetnikov","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/slo-cro.com\/sl\/gospodarstva-slovenije-in-hrvaske-z-vidika-dveh-izstopajocih-podjetnikov\/","title":{"rendered":"Gospodarstva Slovenije in Hrva\u0161ke z vidika dveh izstopajo\u010dih podjetnikov"},"content":{"rendered":"

\u010ceprav sta si Hrva\u0161ka in Slovenija geografsko in kulturno blizu, so razlike v pristopu k gospodarstvu in upravljanju \u0161e vedno opazne. Podjetniki, ki poslujejo v obeh dr\u017eavah, te razlike najbolje ob\u010dutijo, hkrati pa prepoznavajo tudi prilo\u017enosti, ki iz njih izhajajo. O poslovanju na Hrva\u0161kem in v Sloveniji smo izvedeli ve\u010d od dveh najuspe\u0161nej\u0161ih \u010dlanov SLO CRO Gospodarske zbornice \u2013 Branka Rogli\u0107a, lastnika podjetja Orbico, in Du\u0161ana \u0160e\u0161oka, lastnika podjetja Iskra. Njune izku\u0161nje ka\u017eejo, da je gospodarsko povezovanje kljub izzivom \u0161e vedno mo\u010dan razvojni motor v regiji.<\/p>\n

Kljub politi\u010dnim napetostim v 90. letih so gospodarski odnosi med dr\u017eavama ostali stabilni. K sodelovanju so pomembno prispevali podjetniki, kot sta Rogli\u0107 in \u0160e\u0161ok. Podjetji obeh sta \u010dlana SLO CRO Gospodarske zbornice, Rogli\u0107 pa je tudi njen podpredsednik in \u010dastni konzul Republike Slovenije. Oba sta danes vidna promotorja gospodarskega povezovanja Slovenije in Hrva\u0161ke.<\/p>\n

Oba podjetnika poudarjata pomen povezovanja, zlasti v kontekstu skupnih nastopov v EU in ve\u010djih nalo\u017eb, kot je jedrska energija. Rogli\u0107 pohvali Slovenijo za u\u010dinkovito administracijo, ni\u017eje davke in urejen sistem, medtem ko kritizira Hrva\u0161ko zaradi prevelike birokracije in razdrobljene lokalne uprave. Zavzema se za zni\u017eanje DDV-ja in \u0161tevila upravnih enot, kar bi po njegovem mnenju olaj\u0161alo poslovanje in pove\u010dalo konkuren\u010dnost.<\/p>\n

\u0160e\u0161ok pa izpostavi prednosti poslovanja na Hrva\u0161kem \u2013 ni\u017eja cena elektrike, manj\u0161i davki na osebne dohodke in manj dodatnih obremenitev gospodarstva. Kritizira nov slovenski davek za dolgotrajno oskrbo starej\u0161ih, ki \u0161e ni jasno opredeljen, in opozarja na nezadovoljstvo podjetnikov zaradi za\u010dasnega dviga davka na dobi\u010dek po poplavah \u2013 ukrepa, ki ga Hrva\u0161ka ni sprejela niti ob potresih.<\/p>\n

Oba opozarjata na prekomerno birokracijo kot veliko breme za gospodarstvo, a se ne strinjata, katera dr\u017eava je v tem pogledu slab\u0161a \u2013 \u0160e\u0161ok meni, da je to Slovenija, Rogli\u0107 pa Hrva\u0161ka. Strinjata se, da administracija raste na napa\u010dnih mestih, medtem ko javne storitve, kot je zdravstvo, trpijo.<\/p>\n

\u0160e\u0161ok vse ve\u010d vlaga na Hrva\u0161kem \u2013 po prevzemu \u0161ibeni\u0161ke ladjedelnice leta 2019 je sledila \u0161e akvizicija zagreb\u0161ke Elke in splitskega Elmapa. Mnogi slovenski podjetniki selijo poslovanje na Hrva\u0161ko zaradi ugodnej\u0161ih pogojev, ni\u017ejih davkov in administrativne enostavnosti.<\/p>\n

O korupciji meni, da je Slovenija v bolj\u0161em polo\u017eaju \u2013 manj je velikih afer in procesov kot na Hrva\u0161kem. Tudi Rogli\u0107 priznava, da so Slovenci bolj po\u0161teni, organizirani in produktivni, kar pripisuje zgodnej\u0161emu razvoju kapitalizma in manj\u0161emu vplivu socializma. Opozarja, da je Slovenija hitreje izkoristila \u010dlanstvo v EU in odprla vrata zasebnemu kapitalu.<\/p>\n

Rogli\u0107 ugotavlja, da je na Hrva\u0161kem \u0161e vedno odpor do privatizacije, \u010deprav verjame, da so prav zasebniki klju\u010d do gospodarskega napredka. Pohvali slovensko delovno etiko, vendar \u0160e\u0161ok opozarja, da se ta v vsej Evropi slab\u0161a.<\/p>\n

Za konec oba podjetnika izra\u017eata prepri\u010danje v trdno gospodarsko povezanost med dr\u017eavama, vendar poudarjata potrebo po reformah, zmanj\u0161anju administrativnih ovir in ve\u010djem upo\u0161tevanju potreb gospodarstva. Kljub razlikam poudarjata naravno bli\u017eino obeh narodov in pomen skupnega nastopa v EU in regionalnih projektih.<\/p>\n

Vir: Hrvatska i Slovenija \u2013 povezane i kapitalom<\/em>
\nFoto: PIXELL<\/em><\/p>\n

 <\/p>\n