{"id":5749,"date":"2025-11-21T12:34:16","date_gmt":"2025-11-21T12:34:16","guid":{"rendered":"https:\/\/slo-cro.com\/?p=5749"},"modified":"2025-11-21T12:34:16","modified_gmt":"2025-11-21T12:34:16","slug":"joza-putnik-prvi-svetovni-popotnik-in-njegovo-slovensko-poglavje","status":"publish","type":"post","link":"https:\/\/slo-cro.com\/sl\/joza-putnik-prvi-svetovni-popotnik-in-njegovo-slovensko-poglavje\/","title":{"rendered":"Jo\u017ea Putnik \u2013 prvi svetovni popotnik in njegovo slovensko poglavje"},"content":{"rendered":"

Josip Franjo Mikulec se je rodil 15. januarja 1878 v Kru\u0161ljevem Selu, majhnem zagorskem kraju pri Oroslavju in Stubi\u010dkih Toplicah, v dru\u017eini kmeta Josipa in Kate Mikulec (roj. Novosel). V Oroslavju je kon\u010dal tri razrede osnovne \u0161ole, \u0161olanje pa je najverjetneje zaklju\u010dil leta 1891, pri trinajstih letih. Bil je prvi svetovni popotnik, ki je pe\u0161 ob\u0161el vse \u00a0celine, njegovo popotovanje po svetu pa ima tudi slovensko poglavje.<\/p>\n

Na svoji dolgoletni poti je Mikulec leta 1927 obiskal Ljubljano, Maribor in Celje, kjer je v svojo \u00bbknjigo podpisov\u00ab<\/strong> zapisoval sporo\u010dila, podpise in \u017eige ustanov, obrtnikov in podjetij, ki so ga prisr\u010dno sprejeli. Zanimivo je, da se med podpisniki pojavijo tudi imena, ki obstajajo \u0161e danes, kot so Cinkarna Celje, Hotel Slon in Pivovarna Union<\/strong>.<\/p>\n

Mikulec je \u017eivel v obdobju burnih sprememb na za\u010detku 20. stoletja \u2013 \u010dasu industrializacije, znanstvenih odkritij in velikih dru\u017ebenih preobratov. Prav v tem obdobju so se za\u010deli prvi \u00a0letalski poleti , odkrili so rentgenske \u017earke in radij, svet pa je zajela zlata mrzlica ter mno\u017ei\u010dne selitve v Zdru\u017eene dr\u017eave Amerike.<\/p>\n

Na za\u010detku se je pre\u017eivljal \u00a0z lastnimi \u00a0prihranki, \u00a0pridobljenimi z delom na posestvih, ter s pomo\u010djo dobrih ljudi, ki jih je sre\u010deval na poti. Leta 1901 se je odpravil proti Italiji in Malti, s \u010dimer se je za\u010delo njegovo veliko \u017eivljenjsko potovanje, ki ga bo kasneje vodilo na vse naseljene celine. Prav v Italiji je dobil idejo, da bo svoje potovanje dokumentiral s podpisovanjem in zbiranjem sporo\u010dil ljudi, ki jih sre\u010da. Tako je nastala prva iz njegove zbirke znanih \u00bbknjig podpisov\u00ab, edinstveno pri\u010devanje o njegovih potovanjih in svetu na za\u010detku 20. stoletja.<\/p>\n

Navaja se, da je svoja potovanja financiral tudi s pomo\u010djo pogodbe z Matico hrvatsko kateri je Mikulec redno po\u0161iljal tedenska poro\u010dila o napredku. Vendar pa se je njegovo potopisno delo preobrazilo v romanti\u010dni roman, zato ga Matica na koncu ni sprejela in ni objavila.<\/p>\n

Kljub temu je Mikulec nadaljeval svoje poti ter, takrat \u017ee kot znani \u00bbglobetrotter\u00ab, pre\u017eivljal s prodajo razglednic z lastno podobo. Kasneje, \u00a028. maja 1924, je svojo prvo knjigo podpisov prodal ameri\u0161kemu zbiratelju Samuelu Robinsonu in si tako zagotovil dodatna sredstva. Ta knjiga se je skupaj z njegovimi spomini donedavna hranila v zbirki Raab Collection v New Yorku, 10. julija 2025 pa jo je odkupilo mesto Oroslavje<\/strong>. Prvo knjigo je Mikulec zaklju\u010dil z besedami: \u00bbTo be continued\u00ab \u2013 Nadaljevanje sledi.<\/p>\n

V drugi knjigi se nahajajo zapisi, ki potrjujejo, da se je Mikulec po 25 letih, torej leta 1926, vrnil v Kru\u0161ljevo Selo. V naslednjih letih je potoval po evropskih dr\u017eavah, med drugim tudi po Sloveniji. Njegovo potovanje je pritegnilo pozornost svetovnih medijev. O njem so pisali \u0161tevilni ameri\u0161ki \u010dasopisi, The New York Times<\/em><\/strong> pa je objavil \u0161tiri zgodbe. Produkcijska hi\u0161a Path\u00e9<\/em><\/strong> je leta 1922 posnela tudi nemi film o njegovih potovanjih.<\/p>\n

Josip Mikulec, znan kot Jo\u017ea Putnik, je umrl 8. maja 1933 v Genovi zaradi tuberkuloze, star 55 let. Pokopan je na mestnem pokopali\u0161\u010du Cimitero Monumentale di Staglieno pod imenom Joseph Frank Mikulec. V mrli\u0161kem listu pi\u0161e, da je imel od premo\u017eenja v lasti le \u2013 knjigo. Ta knjiga, te\u017eka 25 kilogramov in s 1.244 izpolnjenimi stranmi, je bila leta 1933 odkupljena od njegove dru\u017eine, leta 2023 pa jo je kupil Hrva\u0161ki zgodovinski muzej<\/strong>.<\/p>\n

Na podlagi zapisov v \u00bbknjigi podpisov\u00ab lahko sklepamo, da sta bili Ljubljana in Maribor v tistem \u010dasu mo\u010dno povezani z regionalnim in mednarodnim kapitalom. V Mikul\u010devi knjigi najdemo \u0161tevilne podpise ban\u010dnih podru\u017enic in tujih podjetij, kot so Prva hrvatska \u0161tedionica, Hrvatska kreditna banka, Slavenska banka, Ljubljanska kreditna banka<\/strong>, pa tudi Celjska posojilnica<\/strong> in Zadru\u017ena gospodarska banka d. d.<\/strong> Posebej zanimiva so tudi takrat znana mednarodna trgovska imena: Bata, Julius Meinl, Slavenska Amerikanska petrolska dru\u017eba, American Import Company<\/strong>.<\/p>\n

Jo\u017ea Putnik je bil v pravem pomenu besede pri\u010devalec svojega \u010dasa. Njegove \u00bbknjige podpisov\u00ab niso le zbirke \u017eigov in sporo\u010dil, temve\u010d \u017eivi dokumenti zgodovine, ki razkrivajo duh Evrope med obema svetovnima vojnama. Mikul\u010devi zapisi pri\u010dajo tudi o slovenski trgovski kulturi, v kateri so v 1920-ih letih delovale tovarne, banke, hoteli, parfumerije in kavarne \u2013 kot je Julius Meinl<\/strong>, kjer so ob podpisu \u0161aljivo zapisali: \u00bbKdor pije kavo, ostane zdrav!<\/em>\u00ab Ta preprosti stavek danes zveni kot pozdrav iz preteklosti in opomnik na gostoljubnost ter odprtost ljudi, ki jih je Mikulec sre\u010deval na svoji poti.<\/p>\n

Njegova zgodba se kon\u010da skromno \u2013 \u010dlovek, ki je ob\u0161el svet, je imel na koncu v lasti le knjigo. Prav ta knjiga ostaja trajni spomenik \u010dlove\u0161ki radovednosti, pogumu ter \u017eivemu gospodarskemu in kulturnemu duhu tistega \u010dasa.<\/p>\n

 <\/p>\n