Gospodarstvi Hrva\u0161ke in Slovenije sta v prvem \u010detrtletju leta 2026 nadaljevali rast, vendar najnovej\u0161i podatki ka\u017eejo, \u00a0mo\u010dnej\u0161o rast slovenskega gospodarstva.<\/p>\n
V obeh dr\u017eavah ostajata klju\u010dna dejavnika rasti doma\u010da potro\u0161nja in investicije, najve\u010dje razlike pa so opazne pri zunanji trgovini in gibanju na trgu dela.<\/p>\n
Slovenija je v prvem \u010detrtletju zabele\u017eila 3,7-odstotno rast doma\u010de potro\u0161nje, kar je skoraj dvakrat ve\u010d kot na Hrva\u0161kem, kjer se je doma\u010da potro\u0161nja pove\u010dala za 1,9 odstotka. V Sloveniji so se pove\u010dali izdatki gospodinjstev v vseh skupinah, posebej pa je izstopala potro\u0161nja trajnih dobrin, ki se je pove\u010dala za 6 odstotkov. Hkrati so se izdatki dr\u017eave za kon\u010dno potro\u0161njo pove\u010dali za 3,9 odstotka, medtem ko je bila rast dr\u017eavne potro\u0161nje na Hrva\u0161kem precej skromnej\u0161a in je zna\u0161ala 0,7 odstotka.<\/p>\n
Podoben trend je opazen tudi pri investicijah. Bruto investicije v Sloveniji so se pove\u010dale za 5,6 odstotka, investicije v osnovna sredstva pa kar za 12,6 odstotka. Najve\u010d so prispevale\u00a0 investicije v zgradbe in objekte in sicer za 20 odstotkov. Tudi Hrva\u0161ka je zabele\u017eila rast investicij, vendar \u00a0zmernej\u0161o \u2013 bruto investicije v osnovna sredstva so se pove\u010dale za 2,5 odstotka.<\/p>\n
Pomembna razlika med dr\u017eavama je vidna tudi v mednarodni menjavi. Medtem ko je Slovenija pove\u010dala tako izvoz kot uvoz, se je hrva\u0161ka zunanjetrgovinska menjava v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanj\u0161ala. Slovenski izvoz se je pove\u010dal za 0,7 odstotka, uvoz pa za 1,5 odstotka. Nasprotno se je hrva\u0161ki izvoz blaga in storitev zmanj\u0161al za 1,6 odstotka, uvoz pa za 0,3 odstotka. Kljub temu je hrva\u0161ki storitveni sektor pokazal odpornost, saj se je izvoz storitev pove\u010dal za 2,6 odstotka, uvoz storitev pa za 4,8 odstotka.<\/p>\n
Kar zadeva posamezne gospodarske dejavnosti, je Hrva\u0161ka zabele\u017eila 2,1-odstotno rast bruto dodane vrednosti. Najve\u010dji prispevek so imele dejavnosti javne uprave, izobra\u017eevanja, zdravstva in socialnega varstva ter dejavnosti, povezane s trgovino, prometom, turizmom in gostinstvom. Med najuspe\u0161nej\u0161imi sektorji so bili kmetijstvo, gozdarstvo in ribi\u0161tvo ter informacijske in komunikacijske dejavnosti. Slovenija pa je svojo rast predvsem gradila na investicijskem ciklu in pove\u010dani doma\u010di potro\u0161nji.<\/p>\n
Podatki o zaposlenosti prav tako razkrivajo \u00a0razlike. V Sloveniji je po \u0161tirih zaporednih \u010detrtletjih upadanja zaposlenost ponovno zrasla, in sicer za 0,4 odstotka oziroma pribli\u017eno 4.000 zaposlenih. Najve\u010d novih delovnih mest je nastalo v javnem sektorju ter v strokovnih in poslovnih dejavnostih. Skupno \u0161tevilo zaposlenih je doseglo pribli\u017eno 1,097 milijona oseb.<\/p>\n
Na Hrva\u0161kem je bilo aprila zaposlenih ve\u010d kot 1,7 milijona oseb, stopnja registrirane brezposelnosti pa je zna\u0161ala le 3,8 odstotka. \u0160tevilo brezposelnih se je v primerjavi s prej\u0161njim mesecem zmanj\u0161alo za ve\u010d kot 11 odstotkov. Kljub temu je bilo na letni ravni \u0161tevilo zaposlenih za 1,9 odstotka ni\u017eje, kar ka\u017ee na upo\u010dasnjevanje zaposlovanja kljub zelo nizki brezposelnosti.<\/p>\n
Na splo\u0161no obe dr\u017eavi bele\u017eita gospodarsko rast, vendar Slovenija na ra\u010dun doma\u010de potro\u0161nje, investicij in zunanjetrgovinske dejavnosti. Hrva\u0161ka pa \u00a0sloni na stabilnem \u00a0doma\u010dem povpra\u0161evanju, rasti storitvenega sektorja in nizki brezposelnost, kar ji omogo\u010da nadaljnjo gospodarsko rast, \u010deprav nekoliko po\u010dasneje kot \u00a0v \u00a0Sloveniji.<\/p>\n
<\/p>\n
Viri:\u00a0<\/em> Gospodarstvi Hrva\u0161ke in Slovenije sta v prvem \u010detrtletju leta 2026 nadaljevali rast, vendar najnovej\u0161i podatki ka\u017eejo, \u00a0mo\u010dnej\u0161o rast slovenskega gospodarstva. V obeh dr\u017eavah ostajata klju\u010dna dejavnika rasti doma\u010da potro\u0161nja in investicije, najve\u010dje razlike pa so opazne pri zunanji trgovini in gibanju na trgu dela. Slovenija je v prvem \u010detrtletju zabele\u017eila 3,7-odstotno rast doma\u010de potro\u0161nje, kar … Continued<\/a><\/p>\n","protected":false},"author":3,"featured_media":7365,"comment_status":"closed","ping_status":"closed","sticky":false,"template":"","format":"standard","meta":{"_acf_changed":false,"footnotes":""},"categories":[65],"tags":[],"class_list":["post-7368","post","type-post","status-publish","format-standard","has-post-thumbnail","hentry","category-slo-cro-novice"],"acf":[],"_links":{"self":[{"href":"https:\/\/slo-cro.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7368","targetHints":{"allow":["GET"]}}],"collection":[{"href":"https:\/\/slo-cro.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts"}],"about":[{"href":"https:\/\/slo-cro.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/types\/post"}],"author":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/slo-cro.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/users\/3"}],"replies":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/slo-cro.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/comments?post=7368"}],"version-history":[{"count":2,"href":"https:\/\/slo-cro.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7368\/revisions"}],"predecessor-version":[{"id":7370,"href":"https:\/\/slo-cro.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/posts\/7368\/revisions\/7370"}],"wp:featuredmedia":[{"embeddable":true,"href":"https:\/\/slo-cro.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media\/7365"}],"wp:attachment":[{"href":"https:\/\/slo-cro.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/media?parent=7368"}],"wp:term":[{"taxonomy":"category","embeddable":true,"href":"https:\/\/slo-cro.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/categories?post=7368"},{"taxonomy":"post_tag","embeddable":true,"href":"https:\/\/slo-cro.com\/sl\/wp-json\/wp\/v2\/tags?post=7368"}],"curies":[{"name":"wp","href":"https:\/\/api.w.org\/{rel}","templated":true}]}}
\nStatisti\u010dni urad Republike Slovenije<\/em>
\nDr\u017eavni zavod za statistiku Republike Hrvatske<\/em><\/p>\n","protected":false},"excerpt":{"rendered":"