Tretja izdaja konference o dejanski uporabi umetne inteligence v poslovanju

Letošnja, tretja izdaja konference »Implementacija umetne inteligence v poslovanje: od teorije do prakse«, ki je potekala 14. maja 2026 v Infobipovem kampusu v Zagrebu, se je osredotočila na aktulna vprašanja in izzive pri uporabi umetne inteligence v poslovnih procesih.
Konferenco smo skupaj organizirali SLO CRO Gospodarska zbornica, Veleposlaništvo Republike Slovenije v Zagrebu in Infobip, skupaj s partnerji A1 Hrvatska, Croatia osiguranje, Bosqar Invest, GEN-I, CROAI in Kompetenčnim centrom za umetno inteligenco Slovenije. Dogodek je združil vodilne predstavnike podjetij, predstavnike startupov in javnih ustanov z namenom izmenjave izkušenj, dobrih praks ter konkretnih rešitev za uvajanje umetne inteligence v poslovne procese.

Na konferenci je bilo izpostavljeno, da je umetna inteligenca postala eden ključnih dejavnikov konkurenčnosti podjetij, pri čemer se poudarek vse bolj preusmerja s samega potenciala na konkretno uporabo, rezultate in izzive implementacije. Kot nadaljevanje prejšnjih dveh konferenc je dogodek zajel teme preoblikovanja organizacij, poslovnih koristi ter regulativnih in pravnih okvirov, s posebnim poudarkom na razlogih, zakaj nekateri projekti umetne inteligence nikoli ne dosežejo faze produkcije.

Konferenco so odprli predsednik SLO CRO Gospodarske zbornice dr. Saša Muminović, veleposlanik Republike Slovenije na Hrvaškem Gašper Dovžan in Luka Čiča iz Infobipa, ki so ob tem poudarili pomen nadaljnjega krepitve slovensko-hrvaškega gospodarskega sodelovanja in skupnega razvoja na področju umetne inteligence.

»Umetna inteligenca se danes prebija v sam vrh, ko govorimo o konkurenčni prednosti. Na določenih področjih podjetjem omogoča doseganje eksponentne učinkovitosti, pa vendar, čeprav se razvoj usmerja proti napredni umetni inteligenci in avtonomnim sistemom, pri uvajanju ključno ostaja, da ne zanemarimo človeka, saj je uspeh odvisen od sistematičnega prilagajanja delovnih procesov, izobraževanja zaposlenih in vzpostavitve etičnih okvirov. Ključno je tudi razumevanje omejitev uporabe umetne inteligence, saj tudi ta ni nezmotljiva,« je dejal dr. Saša Muminović, predsednik SLO CRO Gospodarske zbornice.

V uvodnih predstavitvah je Petar Dučić iz Infobipa govoril o preoblikovanju organizacij s pomočjo umetne inteligence in smereh njenega prihodnjega razvoja, Marko Štefančič iz Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Slovenije pa je predstavil pregled konkretne uporabe rešitev UI v slovenskih podjetjih in med ljudmi nasploh. Marijana Šarolić Robić, pravnica in podpredsednica združenja CRO Startup, je načela vprašanje regulacije umetne inteligence in izzivov usklajevanja poslovanja z novimi pravili ter obiskovalcem na kratko predstavila »abecedo« usklajevanja zakonodaje in poslovanja.

»Agentic AI predstavlja naslednjo fazo razvoja umetne inteligence. Ne govorimo več le o orodjih, ki odgovarjajo na vprašanja, temveč o sistemih, ki lahko samostojno načrtujejo, sprejemajo odločitve in izvajajo naloge znotraj zastavljenih poslovnih procesov. Tovrstna tehnologija odpira popolnoma nove možnosti za avtomatizacijo in povečanje učinkovitosti podjetij, Hrvaška pa ima kakovosten IT-sektor, strokovnjake in podjetja, ki lahko aktivno sodelujejo pri tem razvoju,« je izjavil Petar Dučić iz Infobipa.

»Glede na raziskavo Kompetenčnega centra za umetno inteligenco Slovenije kar 65,1 % organizacij uporablja umetno inteligenco vsaj na ravni pilotnih projektov, vendar večina podjetij še nima sistematičnega upravljanja rešitev UI niti ne meri njihovih dejanskih učinkov. Več kot polovica organizacij umetno inteligenco še naprej uporablja ad-hoc, brez formalnega upravljanja, večina pa učinkov njene uporabe ne spremlja sistematično,« je povedal Marko Štefančič, direktor Kompetenčnega centra za UI Ljubljana.

Na poslovnem panelu »UI v praksi: kje podjetja ustvarjajo vrednost in kje ne« so Dejan Turk iz A1 Hrvatska, Hana Agić iz Croatia osiguranja (LAQO) in David Vidmar iz družbe GEN-I razpravljali o tem, kje umetna inteligenca prinaša resnično poslovno vrednost in kje njena uporaba ne izpolnjuje pričakovanj, pri čemer so izmenjali izkušnje iz sektorjev telekomunikacij, zavarovalništva in investicij. Udeleženci panela so ugotovili, da ključna vrednost umetne inteligence tiči v občutni optimizaciji operativnih procesov in pospeševanju rutinskih opravil. To podjetjem omogoča večjo interno učinkovitost in sproščanje človeških potencialov za ustvarjalnejše ter zahtevnejše izzive, nujna pa je tudi prilagoditev organizacijske kulture skozi change management.

Tehnološki panel z naslovom »Implementacija UI: zakaj nekateri projekti ne pridejo do produkcije?« se je osredotočil na razloge, zaradi katerih projekti umetne inteligence pogosto ne preidejo iz pilotne faze v produkcijo. Svoje izkušnje so delili Valentina Zadrija iz CRO AI (Code Club), Grega Jerkič iz In516ht, Mitja Trampuž iz Creaplusa in Petar Dučić iz Infobipa. Zaključek panela je bil, da je uspešen prehod projektov UI v produkcijo odvisen od kakovosti in strukturiranosti podatkov ter močne podpore vodstva, pa tudi od nujnega povezovanja gospodarstvenikov, raziskovalcev in inženirskih ekip, da bi premostili vrzel med idejo in tržno uporabno rešitvijo.

Valentina Zadrija iz CRO AI je po konferenci izpostavila, da je umetna inteligenca danes ena najpomembnejših tem v poslovnem svetu, hkrati pa tudi področje, okoli katerega vlada velik »hype« in raven nerealnih pričakovanj. »Pogosto slišimo sporočila, kot sta: ‘Če ne uporabljate UI, že zaostajate’ ali ‘brez UI boste propadli’. Pod pritiskom takšnega narativa se številna podjetja lotevajo uvajanja tehnologij UI v pričakovanju, da bodo te same po sebi rešile vse poslovne izzive, ne da bi prej opravila strateško analizo procesov in dejanskih potreb. Vendar pa UI deluje kot ojačevalec – izboljšuje tisto, kar je dobro zastavljeno, enako močno pa lahko še dodatno izpostavi obstoječe slabosti in neučinkovitosti,« je dejala Zadrija.

Zaključek konference je bil : uspeh v dobi umetne inteligence ne bo odvisen le od tehnološke razvitosti, temveč tudi od sposobnosti sodelovanja, nenehnega učenja in skupnega delovanja.

Foto: Matej Grgić