Gospodarska rast v Sloveniji in na Hrvaškem

Gospodarstvi Hrvaške in Slovenije sta v prvem četrtletju leta 2026 nadaljevali rast, vendar najnovejši podatki kažejo,  močnejšo rast slovenskega gospodarstva.

V obeh državah ostajata ključna dejavnika rasti domača potrošnja in investicije, največje razlike pa so opazne pri zunanji trgovini in gibanju na trgu dela.

Slovenija je v prvem četrtletju zabeležila 3,7-odstotno rast domače potrošnje, kar je skoraj dvakrat več kot na Hrvaškem, kjer se je domača potrošnja povečala za 1,9 odstotka. V Sloveniji so se povečali izdatki gospodinjstev v vseh skupinah, posebej pa je izstopala potrošnja trajnih dobrin, ki se je povečala za 6 odstotkov. Hkrati so se izdatki države za končno potrošnjo povečali za 3,9 odstotka, medtem ko je bila rast državne potrošnje na Hrvaškem precej skromnejša in je znašala 0,7 odstotka.

Podoben trend je opazen tudi pri investicijah. Bruto investicije v Sloveniji so se povečale za 5,6 odstotka, investicije v osnovna sredstva pa kar za 12,6 odstotka. Največ so prispevale  investicije v zgradbe in objekte in sicer za 20 odstotkov. Tudi Hrvaška je zabeležila rast investicij, vendar  zmernejšo – bruto investicije v osnovna sredstva so se povečale za 2,5 odstotka.

Pomembna razlika med državama je vidna tudi v mednarodni menjavi. Medtem ko je Slovenija povečala tako izvoz kot uvoz, se je hrvaška zunanjetrgovinska menjava v primerjavi z enakim obdobjem lani zmanjšala. Slovenski izvoz se je povečal za 0,7 odstotka, uvoz pa za 1,5 odstotka. Nasprotno se je hrvaški izvoz blaga in storitev zmanjšal za 1,6 odstotka, uvoz pa za 0,3 odstotka. Kljub temu je hrvaški storitveni sektor pokazal odpornost, saj se je izvoz storitev povečal za 2,6 odstotka, uvoz storitev pa za 4,8 odstotka.

Kar zadeva posamezne gospodarske dejavnosti, je Hrvaška zabeležila 2,1-odstotno rast bruto dodane vrednosti. Največji prispevek so imele dejavnosti javne uprave, izobraževanja, zdravstva in socialnega varstva ter dejavnosti, povezane s trgovino, prometom, turizmom in gostinstvom. Med najuspešnejšimi sektorji so bili kmetijstvo, gozdarstvo in ribištvo ter informacijske in komunikacijske dejavnosti. Slovenija pa je svojo rast predvsem gradila na investicijskem ciklu in povečani domači potrošnji.

Podatki o zaposlenosti prav tako razkrivajo  razlike. V Sloveniji je po štirih zaporednih četrtletjih upadanja zaposlenost ponovno zrasla, in sicer za 0,4 odstotka oziroma približno 4.000 zaposlenih. Največ novih delovnih mest je nastalo v javnem sektorju ter v strokovnih in poslovnih dejavnostih. Skupno število zaposlenih je doseglo približno 1,097 milijona oseb.

Na Hrvaškem je bilo aprila zaposlenih več kot 1,7 milijona oseb, stopnja registrirane brezposelnosti pa je znašala le 3,8 odstotka. Število brezposelnih se je v primerjavi s prejšnjim mesecem zmanjšalo za več kot 11 odstotkov. Kljub temu je bilo na letni ravni število zaposlenih za 1,9 odstotka nižje, kar kaže na upočasnjevanje zaposlovanja kljub zelo nizki brezposelnosti.

Na splošno obe državi beležita gospodarsko rast, vendar Slovenija na račun domače potrošnje, investicij in zunanjetrgovinske dejavnosti. Hrvaška pa  sloni na stabilnem  domačem povpraševanju, rasti storitvenega sektorja in nizki brezposelnost, kar ji omogoča nadaljnjo gospodarsko rast, čeprav nekoliko počasneje kot  v  Sloveniji.

Viri: 
Statistični urad Republike Slovenije
Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske