Čeprav sta si Hrvaška in Slovenija geografsko in kulturno blizu, so razlike v pristopu k gospodarstvu in upravljanju še vedno opazne. Podjetniki, ki poslujejo v obeh državah, te razlike najbolje občutijo, hkrati pa prepoznavajo tudi priložnosti, ki iz njih izhajajo. O poslovanju na Hrvaškem in v Sloveniji smo izvedeli več od dveh najuspešnejših članov SLO CRO Gospodarske zbornice – Branka Roglića, lastnika podjetja Orbico, in Dušana Šešoka, lastnika podjetja Iskra. Njune izkušnje kažejo, da je gospodarsko povezovanje kljub izzivom še vedno močan razvojni motor v regiji.
Kljub političnim napetostim v 90. letih so gospodarski odnosi med državama ostali stabilni. K sodelovanju so pomembno prispevali podjetniki, kot sta Roglić in Šešok. Podjetji obeh sta člana SLO CRO Gospodarske zbornice, Roglić pa je tudi njen podpredsednik in častni konzul Republike Slovenije. Oba sta danes vidna promotorja gospodarskega povezovanja Slovenije in Hrvaške.
Oba podjetnika poudarjata pomen povezovanja, zlasti v kontekstu skupnih nastopov v EU in večjih naložb, kot je jedrska energija. Roglić pohvali Slovenijo za učinkovito administracijo, nižje davke in urejen sistem, medtem ko kritizira Hrvaško zaradi prevelike birokracije in razdrobljene lokalne uprave. Zavzema se za znižanje DDV-ja in števila upravnih enot, kar bi po njegovem mnenju olajšalo poslovanje in povečalo konkurenčnost.
Šešok pa izpostavi prednosti poslovanja na Hrvaškem – nižja cena elektrike, manjši davki na osebne dohodke in manj dodatnih obremenitev gospodarstva. Kritizira nov slovenski davek za dolgotrajno oskrbo starejših, ki še ni jasno opredeljen, in opozarja na nezadovoljstvo podjetnikov zaradi začasnega dviga davka na dobiček po poplavah – ukrepa, ki ga Hrvaška ni sprejela niti ob potresih.
Oba opozarjata na prekomerno birokracijo kot veliko breme za gospodarstvo, a se ne strinjata, katera država je v tem pogledu slabša – Šešok meni, da je to Slovenija, Roglić pa Hrvaška. Strinjata se, da administracija raste na napačnih mestih, medtem ko javne storitve, kot je zdravstvo, trpijo.
Šešok vse več vlaga na Hrvaškem – po prevzemu šibeniške ladjedelnice leta 2019 je sledila še akvizicija zagrebške Elke in splitskega Elmapa. Mnogi slovenski podjetniki selijo poslovanje na Hrvaško zaradi ugodnejših pogojev, nižjih davkov in administrativne enostavnosti.
O korupciji meni, da je Slovenija v boljšem položaju – manj je velikih afer in procesov kot na Hrvaškem. Tudi Roglić priznava, da so Slovenci bolj pošteni, organizirani in produktivni, kar pripisuje zgodnejšemu razvoju kapitalizma in manjšemu vplivu socializma. Opozarja, da je Slovenija hitreje izkoristila članstvo v EU in odprla vrata zasebnemu kapitalu.
Roglić ugotavlja, da je na Hrvaškem še vedno odpor do privatizacije, čeprav verjame, da so prav zasebniki ključ do gospodarskega napredka. Pohvali slovensko delovno etiko, vendar Šešok opozarja, da se ta v vsej Evropi slabša.
Za konec oba podjetnika izražata prepričanje v trdno gospodarsko povezanost med državama, vendar poudarjata potrebo po reformah, zmanjšanju administrativnih ovir in večjem upoštevanju potreb gospodarstva. Kljub razlikam poudarjata naravno bližino obeh narodov in pomen skupnega nastopa v EU in regionalnih projektih.
Vir: Hrvatska i Slovenija – povezane i kapitalom
Foto: PIXELL
