V prvem četrtletju leta 2025 so med tujimi kupci nepremičnin na Hrvaškem znova prevladovali Slovenci – opravili so kar 30,2 % vseh tovrstnih nakupov. Največ zanimanja je bilo za obalne regije, predvsem Istro, kjer je bila sklenjena skoraj desetina vseh nepremičninskih poslov. Največ prometa beležijo Zagreb, Istrska županija in Primorsko-goranska županija.
Čeprav glavni kupci niso tujci, njihov delež ostaja stabilen. Največ jih prihaja iz sosednjih držav in gospodarsko močnejših okolij – poleg Slovencev (30,2 %) še Nemci (21,1 %), ki prav tako kažejo dolgoročen interes za hrvaško obalo.
Strokovnjaki poudarjajo, da tuji kupci niso glavni razlog za rast cen. Na letni ravni so se cene zvišale za 11 %, vendar so razlike po regijah velike. Medtem ko so cene v Zagrebu še naprej rasle (+2,8 %), na obali in drugod beležijo stagnacijo ali minimalne spremembe.
Hrvaška še vedno izstopa po višji rasti cen v primerjavi z večino evropskih držav, a se tudi tu kažejo znaki ohlajanja trga. Od februarja 2025 Hrvaške banke ponujajo akcije z nižjimi obrestnimi merami za stanovanjske kredite, vpliv teh ponudb pa bo viden šele v prihodnjih mesecih. Hrvaška centralna banka je že napovedala zaostritev pogojev kreditiranja s 1. julijem, medtem ko vlada pripravlja vrsto ukrepov za izboljšanje dostopnosti stanovanj: vračilo davka na promet za prvo nepremičnino, subvencije najemnin in povračilo DDV ob nakupu novogradenj.
Analitiki podjetja Arvio, ki so opravili študijo, ocenjujejo, da bo v prihodnje ključno predvsem vprašanje dostopnosti financiranja, kjer bo vloga države postajala vse pomembnejša.
