Pričakuje se, da se bo število stečajev po svetu leta 2026 povečalo za 2,8 %

Leta 2026 naj bi se število stečajev ponovno nekoliko povečalo, kljub postopnemu zniževanju stroškov financiranja. Za navidezno stabilizacijo se še vedno skriva visoka stopnja ranljivosti, zlasti v gradbeništvu, kemijski industriji in tekstilnem sektorju.

Že dvig obrestnih mer za 25 bazičnih točk na poslovne kredite bi bil dovolj, da bi se trend umirjanja prekinil.

Ključne številke:

+2,8 %: pričakovano povečanje stečajev na svetovni ravni v letu 2026
+2 %: ocenjena rast v Franciji (v skladu s trendi ustanavljanja podjetij) in v Združenem kraljestvu
+4 %: pričakovana rast v Združenih državah zaradi sektorjev, ranljivih za nedavne politike, kot so carine, ki jih absorbirajo ameriška podjetja
+1 %: napoved za Nemčijo, ki jo zaznamuje šibka zasebna aktivnost kljub obsežnim državnim spodbudam
–2 %: ocenjen upad stečajev v Italiji zaradi upadanja števila aktivnih podjetij
–3 %: pričakovano zmanjšanje v Španiji, podprto z boljšim makroekonomskim zagonom
25 bazičnih točk: kritični prag, ki bi lahko ponovno povečal število stečajev in ohranil globalno rast na ravni +4–5 % v letu 2026

„Leto 2026 bo prineslo predah, ne izboljšanja. Število stečajev se ne bo zmanjšalo – zgolj prenehalo bo pospeševati. Če bi se obrestne mere zniževale počasneje, kot je pričakovano, bi stabilizacija takoj izginila,“

pravi Jonathan Steenberg, ekonomist za Severno‑zahodno Evropo (UKI, Beneluks in Nordijske države) pri Coface.

2026: zavajajoča stabilizacija

Po treh letih izrazite rasti naj bi leto 2026 prineslo umiritev. Število stečajev bo še naprej naraščalo, a počasneje, saj se bodo obrestne mere in kreditni pogoji postopno sproščali. Kljub temu ostaja ta stabilizacija zelo krhka: zadolženost podjetij ostaja visoka, marže so pod pritiskom, najbolj izpostavljeni sektorji pa še naprej kažejo znake napetosti.

Evropa: stabilizacija močno odvisna od stroškov financiranja

Evropska regija bo leta 2026 doživela stabilizacijo, ki pa bo močno odvisna od stroškov financiranja. Nemčija naj bi zabeležila 1‑odstotno rast stečajev, Francija in Združeno kraljestvo pa 2‑odstotno povečanje, kar pomeni, da bodo vse tri države ostale na povišanih ravneh. Španija bo z 2‑odstotnim zmanjšanjem števila stečajev izkoristila ugodnejši makroekonomski zagon, medtem ko bo Italija, kjer je napovedan 3‑odstotni upad, predvsem deležna statističnih učinkov reform postopkov. Na Nizozemskem pa naj bi 4‑odstotno povečanje stečajev odražalo postopno vračanje na ravni iz obdobja pred pandemijo. Skupno gledano ostaja Evropa izjemno občutljiva na stroške kreditov, ti pa bodo v veliki meri določili nadaljnji potek gibanja stečajev v letu 2026.

Severna Amerika in regija Azija–Pacifik: relativni predah, a izrazito različni trendi

V Severni Ameriki in v regiji Azija–Pacifik se pričakuje relativni predah, vendar z izrazito različnimi trendi. V Združenih državah naj bi se število stečajev povečalo za 4 %, saj bodo podjetja še naprej pod pritiskom upočasnjene gospodarske aktivnosti in višjih carin, medtem ko naj bi Kanada po dolgotrajnem obdobju rasti števila stečajev zabeležila 5‑odstotni upad. V regiji Azija–Pacifik bo Japonska z 7‑odstotnim porastom ostala obremenjena zaradi vztrajnih višjih obrestnih mer in ranljivosti več sektorjev, Avstralija pa naj bi z 0,5‑odstotno rastjo dosegla stabilizacijo po močni postpandemični normalizaciji. Lokalni monetarni, sektorski in regulativni šoki bodo tako tudi v letu 2026 ključni dejavniki, ki bodo oblikovali gibanje stečajev v teh dveh regijah.

Dvig za 25 bazičnih točk bi lahko obrnil trend

Stabilizacija, predvidena za leto 2026, je pogojena s postopnim zniževanjem obrestnih mer. Toda ravnotežje ostaja negotovo: podjetja so po več letih visoke zadolženosti zelo občutljiva na stroške financiranja.

Dvig obrestnih mer za 25 bazičnih točk bi lahko znova povzročil rast stečajev na svetovni ravni na približno +4–5 %, podobno kot leta 2025.

Takšen scenarij bi posebej prizadel:

evropska gospodarstva, ki so bolj izpostavljena posojilom s spremenljivo obrestno mero,
sektorje z nizko sposobnostjo servisiranja dolga, kot so gradbeništvo, kemijska industrija in tekstil.

To poudarja, da bo leta 2026 potek stečajev manj odvisen od gospodarske rasti in bolj od tempa monetarne politike – strošek financiranja bo ključni dejavnik leta.