Hrvaška in Slovenija junija z različnimi turističnimi trendi

Turistični rezultati Hrvaške in Slovenije za junij 2026 kažejo  različni smeri gibanja, hkrati pa tudi več skupnih trendov, pomembnih za obe državi.

Medtem ko je Hrvaška v primerjavi z enakim mesecem lani zabeležila upad turističnih prihodov in  nočitev, je Slovenija dosegla rast obeh kazalnikov.

Posebej zanimivo je, da  je številka nočitev  slovenskih turistov na Hrvaškem rasla, v Sloveniji pa je zabeleženo izrazito povečanje števila gostov z nekaterih najpomembnejših evropskih trgov.

Na Hrvaškem je bilo junija v komercialnih nastanitvenih objektih ustvarjenih 3 milijone turističnih prihodov in 13,5 milijona prenočitev, kar je 6,6 oziroma 6,1 odstotka manj kot leto prej. Upad je skoraj v celoti povezan s tujimi gosti, katerih prihodi so se zmanjšali za 8,9 odstotka, prenočitve pa za 7,5 odstotka. Hkrati so domači turisti ustvarili 11,8 odstotka več prihodov in 11,7 odstotka več prenočitev.

Za hrvaško-slovenske turistične odnose je še posebej pomemben podatek, da so slovenski gostje na Hrvaškem ustvarili skoraj 9,9 odstotka vseh prenočitev tujih turistov.  Število njihovih prenočitev se je v primerjavi z junijem 2025 povečalo za 3,9 odstotka, s čimer se je Slovenija uvrstila med redke pomembnejše evropske trge, ki so zabeležili rast. Večjo rast so zabeležili še gostje iz Italije, Poljske, Češke in Združenega kraljestva.

Hkrati je Slovenija junija zabeležila več kot 810.000 turističnih prihodov in prvič več kot dva milijona prenočitev, kar predstavlja 2-odstotno rast pri obeh kazalnikih. Domači gostje so ustvarili 23 odstotkov vseh prenočitev, tuji turisti pa 77 odstotkov, prav tako ob 2-odstotni rasti.

Tudi v Sloveniji je Nemčija ostala najpomembnejši tuji turistični trg, vendar so nemški gostje ustvarili 18 odstotkov manj prenočitev kot leto prej. Po drugi strani še posebej izstopa Združeno kraljestvo, od koder so turisti ustvarili kar 26 odstotkov več prenočitev kot v enakem obdobju lani. Povečalo se je tudi število prenočitev gostov iz Češke in Poljske, in sicer za približno petino.

Razlika je opazna tudi pri izbiri destinacij. Medtem ko je na Hrvaškem največ prenočitev ustvarila Istrska županija, in sicer 4,3 milijona, vendar ob 10-odstotnem upadu, so v Sloveniji najhitreje rasle prav gorske destinacije. Bled, Bohinj in Kranjska Gora so zabeležili rast števila prenočitev, pri čemer je Kranjska Gora dosegla kar 12 odstotkov več prenočitev kot junija 2025.

Podatki tako kažejo na spreminjanje turističnih vzorcev v regiji. Medtem ko se del povpraševanja na Hrvaškem zmanjšuje, Slovenija beleži večje zanimanje za gorske in podnebno prijetnejše destinacije. Za obe državi to predstavlja priložnost za tesnejše povezovanje turistične ponudbe, skupno privabljanje gostov z bolj oddaljenih trgov ter razvoj čezmejnih turističnih produktov, s katerimi bi lahko Hrvaško in Slovenijo še bolj pozicionirali kot povezani, ne pa konkurenčni destinaciji.

Vir:
Statistični urad Republike Slovenije
Državni zavod za statistiku Republike Hrvatske