Okrogla miza: Slovenija Hrvaška – razlogi in pobude za skupni nastop na evropskem energetskem trgu

V sredo, 14. 9. 2022, je na otvoritveni dan Mednarodnega obrtno gospodarskega sejma v Celju, potekala okrogla miza na temo Slovenija – Hrvaška, izzivi poslovnega okolja in energetska problematika, s ciljem, da obe gospodarstvi za optimalno rešitev, skupaj vplivata na Bruselj. Dogodek smo organizirale institucije, ki že desetletja sodelujemo s cilje razvoja medsebojnega gospodarstva. SLO CRO Poslovni klub, Območna obrtno-podjetniška zbornica Krško in Obrtnička komora Zagreb.

Na okrogli mizi so sodelovali: Dr. Saša Muminović, predsednik SLO CRO Poslovnega kluba predsednik uprave uprave AquafillCRO in član uprave AquafilSLO, dr. Mirza Šabić, predsednik HOK – Obrtničke komore Zagreb , Aleš Zupančič, direktor analiz in procesov nabave ter trgovanje z energenti pri Petrolu d.d. ter prokurist Geoplina d.o.o., Darko Hrženjak, Kostak d.d. Krško in Marko Gorjak, direktor podjetja Orodjarstvo Gorjak d.o.o. in predsednik Območne obrtno-podjetniške zbornice Maribor ter član UO Obrtno-podjetniške zbornice Slovenije. Pogovor je vodila Janja Starc, direktorica Območne obrtno-podjetniške zbornice Krško in Zavoda obrtnikov in podjetnikov Posavje. Uvodoma je prisotne pozdravil predsednik Obrtno-podjetniške zbornice Krško Dušan Arh.

Na vprašanje, kakšne odločitve je Hrvaška sprejela glede podražitev energentov – je dr. Šabić dejal, da je Vlada sklenila, da bo država poskrbela, da cene tako za gospodarstvo kot za gospodinjstva, ostajajo na ravni zdržljivosti. Cene plina za gospodinjstva naj bi do 1. 4. 2023 ostale na sedanji ravni, medtem ko bodo naredili rekategorizacijo za javni, neprofitni in gospodarski sektor saj šole in javni zavodi ne moremo uvrščat v kategorijo gospodarstva, pač pa bodo v kategoriji gospodinjstva električna energija pa ne bo dražja od 62 € na MW/h. Za podjetja ki imajo letno potrošnjo do 250.000 kWh bo cena 0,070 € po kWh.

Aleš Zupančič iz Petrola je na vprašanje o regulaciji cen v obeh državah dejal, da so na trgu elektrike različne cene – nekje so povezave med državama močnejše, kot recimo pri jedrski energiji, pri plinu denimo pa slabše. Zupančič je pojasnil, da sta Slovenija in Hrvaška vezani na v madžarski trg, kjer se določa cena. Odstopanja se na skupnem evropskem trgu poravnajo, ne Slovenija ne Hrvaška nista v teh dogovorih izolirane. Cene so povezne s cenami zemeljskega plina, saj trg elektrike deluje po principu mejne cene plinske energije – ceno določa zadnja prodana enota elektrike plinskih elektrarnah – po eksploziji cene plina je ta vplivala na ceno elektriko. Da bo stvar še slabša, je dejal Zupančič, se viri nestabilne energije povečujejo, in zapirajo termo in jedrske elektrarne. Dejal je, da nihče ne more napovedati, kakšne bodo cene v prihodnje, veliko je odvisno od tega, kako huda bo zima, kakšne bodo zaloge na pomlad, kakšna bo situacija z vojno v Ukrajini in kako bo s hidro elektrarnami, ki so letos zaradi vremena izostale v proizvodnji elektrike, njihovi kupci pa so odšli energijo kupovat na ostali, že tako zaradi okoliščin, obremenjen trg.

Dr. Saša Muminović je poudaril, da bi Hrvaška vlada morala odločno podpreti slovensko vlado pri pogajanjih v Bruslju. Verjame, da bo predsednik slovenske vlade, ki prihaja iz energetskega sektorja, enakopravni partner v dogovorih v Bruslju, vendar v svojih prizadevanjih potrebuje podporo. Osem mesec, kolikor trajajo pogajanja za spremembo izračuna formule za ceno energentov, je odločno preveč, je dejal. Predsednik SLO CRO Poslovnega kluba je mnenja, da bodo Slovenska in Hrvaška podjetja postala nekonkurenčna na evropskem trg, če bodo prisiljena večino prihodka preusmeriti v plačilo energentov. Slovenija in Hrvaška bosta gospodarsko tako oslabljeni, da bosta po mnenju dr. Muminovića v razvojni kategoriji – tretjih držav.

Darko Hrženjak iz podjetja Kostak je dejal, da bodo v podjetju od 700.000 € letnega stroška za energente – po novem morali odšteti 3 mio evrov, kar je za podjetje izjemno velik strošek in da vidijo rešitev v postavljanju sončne elektrarne. Dr. Muminović je na to dejal, da se to pri njih ni izkazalo za rešitev – AquafilCRO ima namreč na strehi sončne panele, vendar je tovrstna proizvodnja elektrike

zaradi odvisnosti od vremenskih razmer zelo nestabilna.

Sodelujoči so se strinjali, da so obnovljivi viri potrebni in pomembni, vendar je razvoj počasen in drag, kapacitete pa nezadostne.

V zaključkih je dr. Muminović dejal, da je njihovo podjetje pred krizo podpisalo ugodno dvoletno pogodbo o nabavi energentov, vendar zaradi tega niso bolj mirni. Namreč, če pogoji za delo ne bodo ugodni za njihove kupce ali poslovne partnerje, to ne more biti dobro niti za njihovo podjetje, je zaključil.

Darko Hrženjak in dr. Mirza Šabić sta se strinjala, da se mora dogovor o ceni energentov urediti na ravni Evrope. Šabić je dodal, da kljub temu, da sta obe državi majhni nista zanemarljivi. Marko Gorjak je dejal da OZS Slovenija opozarja vlado na to, da medtem, ko negotove razmere slabšajo ekonomsko situacijo gospodarstva in podjetij, Vlada pritiska na njih za povišanje plač in obvezno božičnico. Potrebno je stopiti skupaj in v energetski krizi najti smernice, ki bodo jasne in čimprejšnje.

Aleš Zupančič je dejal, da je gospodarstvo močno toliko, kot so močni njihovi dobavitelji in kupci – če kupci ne bodo zmogli slediti finančnim razmeram, ne bo za nikogar dobro, je dejal. Tudi on verjame, da je nujno nastopiti skupaj. Soliranje držav se ne obnese, če se bo neko gospodarstvo pustilo na cedilu – bo to sčasoma zagotovo vplivalo tudi na drugo, saj je gospodarstvo zaradi globalizacije izjemno povezano, je zaključil.

Zaključke okrogle mize smo strnili v naslednje in pobudo poslali na pristojna ministrstva v Sloveniji in na Hrvaškem.

• vzpostavitev sodelovanja obeh resornih ministrstev in vlad, z namenom skupnega zastopanja interesov gospodarstva in oblikovanja evropskih mehanizmov energetske krize
• sprejetje za gospodarstvo ustreznih ukrepov pomoči tako, da bodo do pomoči upravičena vsa podjetja (obrtniki, MSP, velika podjetja)
• skupna pobuda k spremembi formule za izračun cene električne energij
• skupno dogovarjanje oz. načrtovanje energetske prihodnosti.

Zapisala: Vesna Vukšinič Zmaić

2022/09/15