Claus Møller Consulting je s podporo Slovensko-hrvaške gospodarske zbornice 28. januarja 2026 v hotelu Radisson Blu v Ljubljani organiziral konferenco z naslovom »Preoblikovanje ljudi, ne le procesov: Kako v digitalni dobi ustvariti spremembe, ki temeljijo na vedenju«. Forum je združil poslovne vodje, menedžerje in strokovnjake, ki so skozi predavanja in panelno razpravo udeležencem približali izzive organizacijske transformacije v kontekstu digitalizacije in umetne inteligence.
Forum sta s pozdravnima nagovoroma odprla Zdravko Počivalšek, nekdanji slovenski minister za gospodarstvo, podjetnik in svetovalec, ter Aleš Trunk iz podjetja Claus Møller Consulting, pri čemer sta poudarila pomen strateškega pristopa k spremembam v obdobju gospodarske in tehnološke negotovosti.
Osrednje predavanje je imel prof. dr. Ivo Vlaev z Warwick Business School in National University of Singapore z naslovom »Pogled vedenjske znanosti v preoblikovanju podjetij in AI.” Zakaj je vplivanje na vedenje pomembnejše od njegovega spremljanja?«. V predavanju je zelo konkretno pokazal, zakaj večina sprememb ne uspe – in zakaj opozorila, pravila in omejitve same po sebi ne spreminjajo vedenja ljudi.
Predstavil je več projektov, ki jih je izvajal s sodelavci. Eden od ciljev je bil povečati pravočasno plačevanje davkov. Namesto groženj ali kazni so uporabili preprosta sporočila, ki so se sklicevala na družbene norme in občutek odgovornosti, na primer stavek v obvestilu: »9 od 10 vaših sosedov plačuje davke pravočasno.«
Posledično je velik del ljudi, ki davkov prej niso plačevali pravočasno, začel s pravočasnim plačevanjem.
Podoben princip je predstavil tudi na področju zdravstva. Pred vstopom v operacijsko dvorano si je le okoli 15 % zdravnikov dosledno razkuževalo roke. Ko so ob razkužilih namestili vizualne in senzorične spodbude – slike oči, moških in ženskih obrazov ter osvežilce zraka z vonjem po limoni (asociacija na čistočo) – se je delež razkuževanja rok povečal na skoraj 80 %.
Enako logiko so uporabili tudi pri zbiranju donacij v podjetjih. Ko so zaposlenim pokazali fotografijo sodelavca, ki že donira, ali drugače oblikovali besedilo prošnje, se je delež donacij občutno povečal.
Ključno sporočilo predavanja je bilo, da ljudje večino časa ne delujemo racionalno. Vlaev je poudaril, da približno 80 % odločitev sprejemamo hitro, impulzivno in po ustaljenih vzorcih, brez zavestnega premisleka. Strategije, navodila in racionalni argumenti dosežejo le manjši del našega razmišljanja.
Zato dobra strategija sama po sebi ni dovolj. Če želimo spremeniti vedenje, moramo spremeniti okolje, v katerem ljudje sprejemajo odločitve. Klasičen primer je muha v pisoarjih na amsterdamskem letališču – moški so instinktivno začeli »meriti« v muho, kar je zmanjšalo umazanijo in stroške čiščenja brez enega samega opozorila ali prepovedi.
Vlaev se je dotaknil tudi knjige Nudge, ki govori o tem, kako ljudi nežno spodbuditi (»poriniti«) k drugačnemu vedenju – brez prisile in ukazov, zgolj s pametnim oblikovanjem konteksta.
Glavno sporočilo predavanja je bilo, da moramo, če želimo resnične spremembe, manj pozornosti namenjati temu, kaj ljudem govorimo, in veliko več temu, v kakšno okolje in kontekst sporočila jih postavljamo, da bi se vedli drugače.
V nadaljevanju programa je bil predstavljen poslovni vpogled podjetja Zoho Corporation, v okviru katerega sta Francesco Orazi in Mirko Đukić iz Zoho Europe predstavila konkreten primer digitalne transformacije iz prakse.
Na forumu je bila predstavljena tudi globalna prisotnost podjetja Zoho Corporation, ki danes podpira več kot 138 milijonov uporabnikov po vsem svetu ter ponuja več kot 80 aplikacij, ki organizacijam omogočajo enostavnejše, učinkovitejše in integrirano poslovanje.
Poseben poudarek je bil namenjen digitalizaciji upravljanja človeških virov, pri čemer so govorci predstavili uspešne prakse in izzive, s katerimi se organizacije srečujejo pri uvajanju digitalnih rešitev. Mirko Đukić je delil praktične izkušnje iz implementacijskih projektov ter poudaril, da uspeh transformacije ni odvisen le od tehnologije, temveč predvsem od pripravljenosti ljudi, jasnih ciljev in močne podpore vodstva.
Forum se je zaključil s panelno razpravo z naslovom »AI, tehnologija in ljudje – kaj v resnici spodbuja uvajanje?«, ki jo je vodil Miro Smrekar. V razpravi so sodelovali tudi predsednik SLO CRO Gospodarske zbornice dr. Saša Muminović, prof. dr. Ivo Vlaev, Francesco Orazi in Mirko Đukić. Govorci so se ozrli na predhodna predavanja ter razloge za uspeh in neuspeh transformacijskih projektov na dinamičnih trgih, pri čemer so poudarili pomen postopnega uvajanja sprememb, prilagajanja uporabnikom in realnih pričakovanj. Na koncu se je v razpravo s svojimi vprašanji vključila tudi publika.
